Od 1. do 4. avgusta so bile na Brezjah pri šolskih sestrah sv. Frančiška Kristusa Kralja duhovne vaje za otroke. Letos smo jim dali naslov Jaslice sredi poletja. Spominjali smo se, čemu je sveti Frančišek Asiški pred 800 leti postavil prve žive jaslice v Grecciu, ter ob tem odkrivali, kako se ga je dotaknila skrivnost majhnega in ponižnega Jezusa v jaslicah in v evharistiji.
Sestri Ema in Mirjam ter animatorke Naja, Hana, Ana in Mojca smo se zbrale na Brezjah že dan prej, da smo pripravile vse potrebno.
Kaj vse je sledilo, pa je zapisala udeleženka Katarina Levičnik.
»V torek, ko smo prišli, sta nas sprejeli s. Ema in s. Mirjam ter skupina animatork. Ko je vsak otrok prišel, si je izdelal ovčko z imenom. Vsi smo se zbrali v skupnem prostoru ter peli pesmi in se spoznavali. Potem smo pojedli večerjo, se oblekli v pižame in pogledali kratek film. Po filmu smo zmolili ter odšli spat. Ko so nas animatorke v sredo zbudile, nas je čakal odličen zajtrk. Po zajtrku smo naredili plakate. Na njih smo pisali o Nazaretu, Betlehemu ter Jeruzalemu. Kasneje smo v istih skupinah uprizorili, kaj se je dogajalo v Nazaretu, Betlehemu in Jeruzalemu. To pa smo po kosilu predstavili vsem. Iz das mase smo izdelali osebo iz božične zgodbe, ki zna poslušati Božji glas. V skupinah smo se kasneje pogovorili, zakaj smo si jih izbrali in v čem so nam zgled. Nato je prišel pater Krizostom ter smo imeli spoved in sveto mašo. Po maši smo imeli večerjo, nato pa kino pod zvezdami in zunaj v pižamah gledali film-risanko o sv. Frančišku. Po filmu smo šli spat. V četrtek smo že zjutraj šli v cerkev. Tam so bili tudi poljski romarji ter smo skupaj imeli mašo. Po maši smo imeli zajtrk, nato pa smo v dveh skupinah uprizorili umivanje nog ter zadnjo večerjo. Potem je prišla sestra Urša iz Ugande ter nam predstavila življenje v tistih krajih. Kasneje smo imeli delavnice, na katerih smo sestro Uršo spraševali o življenju v misijonih, delali škatlice ter spoznavali, kako se na zunaj in navznoter pripravimo na sveto mašo. Vmes smo imeli slastno kosilo, po delavnicah pa smo šli k adoraciji v baziliko v Marijino kapelo. Nato smo imeli večerjo in se v skupni sobi igrali različne igre in zaplesali belgijski ples. Potem smo šli spat. V petek zjutraj smo po maši pojedli zajtrk, nato pa pospravili svoje stvari ter prostore v hiši.«
Vse to se je dogajalo v času, ko so po Sloveniji divjale hude poplave. Nas, Bogu hvala, niso prizadele. Le program zadnjega dneva smo prilagajali temu, da so starši skozi ves dan posamezno hodili po otroke, saj so nekateri prišli iz tako ali drugače ogroženih predelov.
Vsi smo Bogu hvaležni za bogate dneve. Sestre za otroke še naprej molimo. Naj jih Sveti Duh vodi skozi življenje, da bi poslušali Božji glas, kot je to znala Devica Marija in njen mož Jožef ali pa angel Gabriel in Elizabeta. Naj jih srečevanja z Jezusom v sveti evharistiji prevzamejo kot svetega Frančiška in jim to pomaga biti Njegovi pričevalci v vsakdanjem življenju.
Prispevek sem pripravila s. Ema Alič.
s. Ema Alič, animatorka Ana
