Kaj neki pomeni ta nenavaden naslov »Kako ti bom postlal?« se je spraševalo dvanajst deklet, starih od 13 do 16 let, ki so se 6. avgusta zvečer skupaj s s. Emo, s. Martino in s. Klaro zbrale na duhovnih vajah na Brezjah? Najprej smo se spomnile dogodka izpred 800 let, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu želel na lastne oči videti in se dotakniti božične skrivnosti. Ta nas je spremljala skozi štiri dni, v katerih smo tudi same sledile Frančiškovemu zgledu.
V preprostem načinu skupnega bivanja smo doživljale radost vsakdanjosti, v katero vstopa Bog. Odkrivale smo ga v kuhinji, kjer smo pripravljale zanimive in okusne jedi, ter se učile novih veščin, prav tako pa tudi v ustvarjalni delavnici, v druženju, prepevanju, molitvi rožnega venca, pri katehezah in seveda pri sveti maši. Prvi dan smo posvetile premišljevanju o Stvarniku, ki vse ustvarja dobro in lepo. Prišel nam je na pomoč v kapucinu br. Jakobu Kunšiču, v nas prebujal veselje nad čudovitim Božjim stvarstvom v oblikovanju lesa v dom za Jezusa. Spomnile smo se tudi na človeške slabosti in »štalo«, v kateri pa nas Bog ne pusti samih.
Drugi dan smo se ustavile pri skrivnosti Božjega učlovečenja, ko smo skupaj z Marijo sprejele Besedo. Spustila se je prav v našo vsakdanjost, v našo »štalo«, in jo želi odrešiti. Bog se je sklanjal tudi v naše izdelovanje jasličnih figur, ko smo izkušale svojo nemoč in krhkost, pa tudi Božje delovanje z ustvarjalnimi rešitvami nastalih zagat.
Tretji dan smo se že bližale vrhuncu dogajanja. S kakšno odpovedjo več smo se notranje in zunanje pripravljale na obhajanje božičnega praznika. Premišljevale smo o evharistiji, ko se pri vsaki sveti maši Jezus spušča na oltar, kakor se je spustil v telo Device Marije in se rodil kot majhen otrok. Tudi v sveti hostiji zakrije svojo Božjo slavo, da bi se Mu mogli bližati. »Ti si svojo slavo slekel in telo oblekel, da bi rešil vse …« (Učlovečenje – YouTube) smo pele v pesmi, ki nas je nagovarjala. Ob tem smo razmišljale tudi o naši obleki: zakaj se oblačimo in kako, kaj z njo sporočamo. Tako smo naše jaslične figure ta dan tudi čudovito oblekle.
Da pa ne bi ostale samo pri zunanjosti, smo izkoristile priložnost za čiščenje duš v zakramentu svete spovedi.
Ko se je zvečerilo, se je približal »veliki trenutek«. Na vrtu pred hišo smo postavile oltar in pod njim jaslice, ki smo jih izdelale. Kot smo Jezuščku postlale s slamo, smo živemu Jezusu v evharistiji postlale z oltarnim prtom, na katerega so dekleta izvezla svoja imena. Nato je frančiškan p. Krizostom Komar za nas daroval polnočno sveto mašo, kot takrat, ko je Frančišek obhajal božič v Grecciu. Tudi nekaj kapljic dežja nas ni ustavilo, da ne bi doživeli globoko srečanje z Božjim Sinom.
Po nočnem praznovanju je napočil zadnji dan. Premišljevale smo, kako lahko me »postiljamo« oz. služimo drug drugemu in kako lahko ljudem prinašamo Jezusa, ki živi v nas. Hitro je minil dan in že je prišlo slovo. Bogata doživetja pa ostajajo v naših srcih. Naj v vsakdanjem življenju obrodijo obilne sadove!
Prilagam nekaj utrinkov, ki so jih zapisale udeleženke.
»Zelo sem se povezala z Bogom.«
»Zdaj drugače gledam na talente (so darovi). Znam bolje kuhati. Vem, kako se moli rožni venec.«
»Besedila pesmi mi bodo za vedno ostala v srcu. Postavljanje jaslic je bilo super, ker so mi dale misliti – Jezus se ne rodi le za Božič, ampak je tukaj za nas prav vsak dan.«
»Naučila sem se slišati Božji glas in biti ponižna.«
»Večeri so bili res dobi, sploh takrat, ko smo se igrale igrice. Res bi se zahvalila tudi sestram, ki so za nas res dobro poskrbele. Naučile so me veliko stvari, ki si jih bom za vedno zapomnila.«
»S temi duhovnimi vajami, mislim, da sem prišla bliže Bogu. Da ne hodim več k maši samo zato, ker mi starši tako rečejo, ampak zato, ker jaz mislim, da je prav. Postala sem bolj ustvarjalna in delavna.«
»Zelo mi je bilo všeč besedilo, ki ga je sestra prebrala o pomembnosti telesa. Jezus se je ponižal zato, da se ne bi mi sramovali pred njim pri sv. maši.«
»Nova prijateljstva, nova spoznanja, kuhanje , zelo dobra hrana. Zapomnila si bom te jaslice in petje božičnih pesmi med poletjem. P.S.: Pridem naslednje leto.«
»Pogled na svet iz drugačnega zornega kota. Spoznala sem, da ni samo molitev pogovor z Bogom, da je kesanje bolj pomembno od greha, da je Bog vse ustvaril z namenom / unikatno.«
»Spoznala sem, kako živeti v miru sama s seboj in tudi v odnosih.«
s. Klara Jarc
