Knjiga modrosti 6,12-16:
Blesteča in neugasljiva je modrost, z lahkoto se da spoznati tistim, ki jo ljubijo, najti tistim, ki jo iščejo; vnaprej se da spoznati takim, ki po njej hrepenijo. Kdor se bo k njej zgodaj odpravil, se ne bo utrudil, ker bo odkril, da sedi pri njegovih vratih. Če se kdo zanjo navduši, doseže popolno preudarnost, kdor bo zaradi nje bedel, bo kmalu brez skrbi. Kajti sama hodi okoli in išče take, ki so je vredni, dobrohotno se jim prikaže na njihovih potih in pri vsaki misli jim pride naproti.
Blesteča in neugasljiva je modrost. Neugasljiva, neudušljiva. Če jo iščeš, si jo že našel; če hodiš ob njej, se navzameš njene razsodnosti – in njene žuboreče lahkotnosti. Zlagoma prepoji tvoje misli, vršitev tvojega življenja, in se udomači pri tebi.
Modrost pozna Gospoda, prebiva pri njem. Sledi njenih korakov zanesljivo vodijo v njegovo navzočnost. Ve, kako uravnati življenje, kaj izbrati, česa se oprijeti in kaj izpustiti. Ve, kaj je človek – od znotraj ga pozna. Toplina je v njej, sproščenost, preudarnost in dobrota. Tudi hudomušnost. Nobene teme, nobene zvijače in trdosrčnosti; v njej ni hladne, neizprosne resnobnosti.
Spoznanje predpostavlja naklonjenost, zanimanje, hotenje; nek nemir, ki sluti umiritev v spoznavanem – pa vendar tolikšno umirjenost, da si zmožen vsrkati in slišati, kar se ti posreduje, na način, kot se ti samo daje. Posrednik pravega spoznanja je ljubezen.
Modrost je v zaupanju v Gospoda – od tod njena milina in njena neomajnost. V sprejetju njegove milosti in ostajanju v njem, ki je Resnica.
s. Zala Vrabec