3. nedelja v aprilu – Velika noč 2022
Velik teden je. Ni velike noči brez velikega petka.
Razmišljam leto za letom: vsak mora prehoditi pot križa s Križanim, da duhovno raste.
Pojdiva na pot, dragi brat, draga sestra, pogovarjajva se z Jezusom na tej poti. Tudi Jezus je izkusil, da so ga
zapustili celo najožji prijatelji. Kako je zmogel vse to prenesti? Občudujem ga in ga prosim, da tudi nam
pomaga, ko se to zgodi.
Na veliki petek je Jezus s križa zaklical: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapusti?« Se kdaj čutimo osamljene,
zapuščene, pozabljene, nerazumljene? Poglejmo na KRIŽ, glejmo ga toliko časa, da izlijemo svojo bolečino
Jezusu, saj je tudi sam to izkusil. Jezus odrešuje, ozdravlja, pomaga, nismo sami! Bog je z nami, a treba je
prehoditi to pot z Njim.
Velika noč
»Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji.« (Lk 24,6)
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 24,1-12)
Prvi dan tedna so šle žene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile. Kamen so našle
odvaljèn od groba in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. Ko so bile zaradi tega zbegane,
sta nenadoma stopila k njim dva moža v sijočih oblačilih. Prestrašile so se in povesile obraz k tlom. Onadva
pa sta jim rekla: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal. Spomnite se, kako vam je
govóril, ko je bil še v Galileji: ›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, biti mora križan in tretji
dan vstati.‹« Tedaj so se spomnile njegovih besed. Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in
vsem drugim. Bile pa so: Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in z njimi še druge žene, ki so to
pripovedovale apostolom. Toda tem so se te besede zdele blebetanje in jim niso verjeli. Peter pa je vstal in
stekel h grobu. Sklonil se je in zagledal samo povoje. Nato je odšel domov in se čudil temu, kar se je
zgodilo.
V pismu Kološanom (Kol 3,1-4) nas apostol Pavel spodbuja, da če smo vstali s Kristusom, naj iščemo, »kar je
zgoraj, kjer je Kristus, ki sedi na Božji desnici«. Pravi: »Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji.
Umrli ste namreč in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj
se boste tudi vi prikazali z njim v slavi.«
SKUPAJ PREBERIMO ŠE PESEM SLEDNICO:
Žrtvi velikonočni naj hvalnice pojo kristjani.
Jagnje je rešilo ovce: Kristus nedolžni je z Očetom spravil grešnike.
Smrt in življenje sta se borila v prečudnem dvobôju: Gospod življenja je umrl, zdaj kraljuje živ.
Povej nam, Marija, kaj si videla na poti!
Grob Kristusa živega in slavo sem videla vstalega, angelske priče, prtič in povôje.
Vstal je Kristus, upanje moje, pred vami pojde v Galilejo.
Vémo: Kristus je res vstal od mrtvih! Ti o Kralj zmagoslavni, se nas usmili.
Res veliko spodbud za veselje!
V obhajanju velikonočnih skrivnosti odprimo svoja srca luči vere, upanja in predvsem ljubezni,
ki se želi razliti na nas iz prebodenega Srca križanega in vstalega Jezusa Kristusa.
s. Majda Tisel
Sestre pred Božjim grobom v mariborski stolnici 
s. Polonca