Iz svetega evangelija po Luku (Lk 4,1-13)
Ob krstu v Jordanu se je razodela Sveta Trojica in Oče je Jezusa razglasil za Božjega Sina. Tedaj je začel javno delovati, prej pa se je na svoje poslanstvo pripravil. Napolnjen s Svetim Duhom je naredil odmik – odšel je v puščavo, kjer je s postom in molitvijo krepil duha, da bo mogel izpolniti Očetovo voljo, odrešiti grešni svet. Delo odrešenja pa bo zelo zelo zahtevno in se bo končalo z mučeniško smrtjo – pravzaprav z vstajenjem od mrtvih.
Ob Jezusovem krstu je torej tudi hudobni duh zvedel, da je Jezus Božji Sin, potem ga je zasledoval. Hudič je izkoristil Jezusove šibke trenutke, ko je bil lačen v puščavi. Cinično ga je nagovoril: »Če si Božji Sin, naredi kruh iz kamna. Če si Božji Sin, vrzi se v prepad. Moja so kraljestva – laž, in ti jih dam, če me počastiš – napuh …«. Jezus ga je vsakokrat zavrnil z besedami iz Svetega pisma. In hudič je odšel poražen.
Ta zgodba nam govori, da ko se odločamo za duhovni poklic ali za kaj dobrega, pridejo preizkušnje. Tudi nas, običajne ljudi, hudobni duh ne pusti pri miru, ampak preži na naše šibke točke. Še posebej ima na piki Bogu posvečene osebe. V poslušnosti Svetemu Duhu in Božji besedi ter v zakramentih Cerkve najdemo modrost in moč, da zmagujemo v borbi s sovražnikom duš. Biti moramo zelo pozorni, da sami, kadar smo jezni ali užaljeni ali morda nevoščljivi, ne uporabljamo zavržne taktike hudobnega duha.
s. Mihaela Berčon
Avtor: Sandro Botticelli, Kristusove skušnjave