Razstava “Sto let gospodovih milosti bom na veke opeval” avtorice mag. Lilijane Urleb je na ogled v Mestni galeriji Šoštanj od 3. do 25. marca. Na kronološko pripravljenih panojih se številnim obiskovalcem razgrinja usoda sester, natančneje šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja iz mariborske province, ki je bila ustanovljena leta 1922 in se kljub mnogim preizkušnjam obdržala do danes. Avtorica mag. Liljana Urlep, zgodovinarka in arhivarka jo je vsebino razdelila na tri obdobja od ustanovitve do druge svetovne vojne čas obilja in razvoja, čas po drugi svetovni vojni je poimenovala čas preizkušenj in čas po osamosvojitvi Slovenije čas novih iskanj.
Urlepova je na odprtju razstave 3. marca o ideji in realizaciji povedala nekoliko več. Med drugim je dejala: Velika lepota življenja je v tem, da nam prinaša najrazličnejše ljudi, ki se nas dotaknejo in vplivajo na nas. Med njimi so šolske sestre.« Povedala je, da so jo povabile naj pripravi razstavo in da ji je uspelo ob njihovi veliki pomoči. »Zato ker smo vse gledale v isto smer.« Na panojih je zajeto veliko gradiva o razvoju in o notranjem utripu province. Prve šolske sestre so začele delovati na našem ozemlju leta 1864 na pobudo Antona Martina Slomška. Posvečale so se vzgoji in izobraževanju otrok in mladine, predvsem deklet. Iz skromne skupnosti je zraslo mogočno drevo, ki je širilo svoje veje tudi v tujino. Leta 1922 so se razdelile na štiri province. Ena od njih je mariborska. Urlepova je povedala tudi nekaj več o njihovem delovanju v bolnišnici Topolšica, ki je bila za časa kraljevine največja bolnišnica v Jugoslaviji. V Topolšici so poleg bolniške nege sodelovale tudi v prosveti. Že leta 1941 je nemški okupator zaprl večino skupnosti. Sestre so v Topolšici smele ostati do 1944, Nemci so jih pregnali v Avstrijo. Konec vojne so pričakale v upanju da bodo lahko nadaljevale svoje delo, a oblast je nacionalizirala njihove samostane in sestre so se umaknile na svoje domove ali se zbrale v manjših skupnostih. V Topolšici so smele ostati do leta 1948, potem pa so morale, menda ravno v tem času pomladi, na hitro oditi. Iskale so novih poti in možnosti preživetja ter obnove redovnega življenja. S tem namenom so obnovile nekaj hiš. Znan je podatek da so do leta 1976 delovale tudi v Šoštanju, skrbele so za gospodinjstvo v župnišču.
Ob osamosvojitvi Slovenije jim je bila vrnjena materna hiša v Mariboru. To hišo so obnovile in nadaljevale svoje poslanstvo. Danes je v Sloveniji še 7 skupnosti oziroma okoli 70 sester. Urlepovi se je za njen bogat prispevek k okrogli obletnici delovanja zahvalila provincionalna predstojnica sestra Veronika Verbič in nagovorila zbrane.
V pozdravnem govoru in odprtju razstave je šoštanjski župan Darko Menih izrazil veselje nad tem, da je razstava v Šoštanju saj je znano, da je kar nekaj šolskih sester iz našega okolja. Tudi sam se preko mame, ki je bila učiteljica v Topolšici spomni njihove prisotnosti in tudi vloge, ki so jo imele v tem okolju. Zaželel jim je še veliko dobrega in zaključil z mislijo o stvareh, ki so pomembne v življenju. To so vera, resnica in prijaznost.
Župnik Jože Pribožič je zaupanje in priznanje njihovemu delovanju izrazil z besedami, da glasu o dobrem ne moreš utišati. Letos mineva 74 let, kar so morale zapustiti te kraje, prehodile so težko pot, a vendarle delovale v zaupanju v Boga. To jim je pomagalo, da so se vedno znova vračale k svojemu poslanstvu in ga ne samo ohranile, ampak nadgradile. »Bog daj, da bi Slovenci še naprej prisluhnili in prepoznali glas o dobrem. Čestital je avtorici k razstavi in Zavodu za kulturo, ki odpre vrata galerije tudi takim razstavam in da možnost, da vsebine nagovorijo vse, ki prestopijo ta prag.
V imenu Zavoda za kulturo je zbrane pozdravila mag. Milojka B. Komprej, se zahvalila za lep glasbeni program s. Zali Vrabec in Maji Kajtna, povezovalki programa s. Tini Dajčer in s. Polonci Majcenovič s katero je zavod ves čas priprav na razstavo sodeloval ter gospe Tatjani Hudomalj, ki je opozorila na obletnico in razstavo ob njej. Posebej je čestitala s. Veroniki Verbič za vse kar šolske sestre predstavljajo v družbi.
Kot je bilo že velikokrat poudarjeno sledi program Mestne galerije Šoštanj različnim vsebinam in ne izpostavlja samo posameznih umetnikov in umetnosti, temveč tudi aktualne dogodke. Po uspešni skupinski razstavi v čast 100. obletnice rojstva Karla Destovnika Kajuha je razstava “Sto let Gospodovih milosti bom na veke opeval” pomembna z več vidikov. Poleg zgodovinskega in izobraževalnega tudi duhovnega. Poleg tega pa je marec mesec, v katerem imajo ženske kar dva praznika, zato je vidik delovanja šolskih sester v družbi nekoč in danes, tudi vidik ženske v najrazličnejših poklicih in dejavnostih.
mag. Milojka B. Komprej
G. Dušan Dobnik je pripravil film o dogodku.