Otroci luči in dneva

Premišljevanje ob Božji besedi: 33. nedelja med letom (leto A), svetovni dan ubogih

V trenutku tišine se pripravim na molitev.
Pokrižam se V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Zmolim molitev sv. Frančiška Asiškega za razsvetljenje.
O Vzvišeni in veličastni Bog,
razsvetli temine mojega srca.
Daj mi pravo vero, trdno upanje
in popolno ljubezen,
razumnost in spoznanje,
o Gospod,
da se bom držal tvoje svete in
resnične zapovedi. Amen.

Svetega Duha prosim, da moli v meni.

Prisluhnemo Božji besedi
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Tesaloničanom (1 Tes 5,1-6)
Kar pa zadeva čase in trenutke, bratje, ni treba, da bi vam pisali o tem, saj sami natančno veste, da bo Gospodov dan prišel, kakor pride tat ponoči. Ko bodo govorili: »Mir in varnost,« tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba, kakor pride porodna bolečina nad nosečnico, in ne bodo ubežali. Vi, bratje, pa niste v temi, da bi vas ta dan presenetil kakor tat, saj ste vsi sinovi luči in sinovi dneva. Nismo sinovi noči in ne teme, zato nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni.

V teh desetih minutah premišljevanja in molitve se posvetimo svetopisemskemu odlomku, ki ga to nedeljo prebiramo kot drugo berilo. Svetopisemski odlomki nas počasi pripravljajo na sklep cerkvenega leta, ki nas vabi k premisleku o zadnji sodbi in refleksiji sedanjega trenutka. Gospodov dan bo prišel. Mir in varnost. Še letos smo kot družba okušali »mir in varnost«, epidemija je ti dve dobrini pošteno okrnila in pretresla, postavila v druge okvirje. To so zunanje okoliščine, kakšne so notranje? Koliko sta v meni »mir in varnost« drži, ki sta ukoreninjeni v zaupanju Bogu? Ne samo v družbenem, tudi v osebnem življenju se znata »mir in varnost« zaradi nenadnih ali dlje časa trajajočih dogodkov prevesiti v strah in bolečino.
Pavel spodbuja in opogumlja. Budnost in treznost sta drži, ki nam pomagata, da smo pripravljeni ali vsaj čimbolje pripravljeni. Ta dan ne more priti kakor tat, ker kot otroci luči živimo v luči.

Še enkrat prisluhnemo Božji besedi:
Kar pa zadeva čase in trenutke, bratje, ni treba, da bi vam pisali o tem, saj sami natančno veste, da bo Gospodov dan prišel, kakor pride tat ponoči. Ko bodo govorili: »Mir in varnost,« tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba, kakor pride porodna bolečina nad nosečnico, in ne bodo ubežali. Vi, bratje, pa niste v temi, da bi vas ta dan presenetil kakor tat, saj ste vsi sinovi luči in sinovi dneva. Nismo sinovi noči in ne teme, zato nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni.

Kako me danes Gospod nagovarja s svojo besedo? Prisluhnem Mu v svojem srcu in se prepustim pogovoru z Njim.

Hvala Ti, Gospod, za dar tvoje besede. Danes, na svetovni dan ubogih, Te prosim, da bi bilo moje srce odprto za uboštvo vseh oblik in barv. Meni pa pomagaj živeti evangeljsko uboštvo v zdravi nenavezanosti na vse in vsakogar.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Z ljubljenim Sinom nas blagoslovi – Devica Marija

Želite, da vas obvestimo o novih prispevkih? Prijavite se!

Prijavite se na naša e-obvestila!

Od prejemanja se lahko kadarkoli odjavite.

Poiščite nas tudi na družabnih omrežjih:

Instagram
YouTube

Kategorija: duhovno
Oznake: duhovno
Prejšnji prispevek
O tišini v času hrupa I.
Naslednji prispevek
Prestol srca