O tišini v času hrupa I.

Akvarel: Donna Villamaino

Zadnja točka ene od duhovnih obnov je »V okvir nariši tišino«. Nemogoče postane mogoče, ko si začnem tišino vizualizirati. Takrat zagledam pred sabo jesenski list, ki ga igriv vetrič spušča na tla. Ko list pade na tla, to tišino naslikam z akvarelnimi barvami in grem še enkrat prebrat knjigo Tišina v času hrupa avtorja Erlinga Kaggea. Na naslov sem naletela že pred časom, v knjižnici pa sem kar nekaj časa čakala, da je bila prosta za izposojo.

Kakšna je vsebina in predvsem zakaj pišem o tej knjigi? Vsebino zelo dobro povzame naslov, pišem pa, ker bralcem tega prispevka želim, da bi knjigo prebrali in se vse bolj in bolj zavedali pomena zunanje in notranje tišine. V katoliškem svetu vere ima tišina pomembno mesto, a sodoben način življenja prinaša s seboj toliko hrupa, različnih dražljajev in informacij, da zna postati zbranost prav trd oreh.
Kaj je tišina? Kje je? Zakaj je dandanes pomembnejša kot kdajkoli? Vsa vsebina knjige odgovarja na ta tri vprašanja.
1. ČUDENJE. »Nevidna ljubezen, ki se je nihče ne spomni« (Fosse). Je morda ta nevidna ljubezen tišina? »To, da tišina govori, je točno tisto, kar mora početi. Morda zato, ker hodi tišina z roko v roki s čudenjem, vendar nosi v sebi tudi veličastnost, ja, kot ocean ali neskončne snežne širjave. In vsak, ki v čudenju ne obstane pred to veličastnostjo, se je boji. In to je najverjetneje vzrok, zakaj se številni tako bojijo tišine« (Fosse). Pošiljam sporočila, prižigam glasbo, poslušam radio ali pustim, da mi misli begajo naokoli, namesto da bi tiho obstal in za trenutek izklopil svet.
2. ANTARKTIKA. Prvi izziv, ko greš sam peš na severni pol, je, da postavljaš nogo drugo pred drugo. Drugi izziv? Da si pomirjen sam s seboj. Tišina se me je oprijela. Brez stikov z zunanjim svetom, sam in odmaknjen, sem bil prisiljen, da sem se še bolj poglobil v misli, ki so me navdajale. In, kaj hujšega, v svoje občutke.
3. ČLOVEK NA LUNI. Opazuje naš planet. Vidi ljudi, ki zgodaj zjutraj zapuščajo svoje majhne hiše in se zvečer vračajo. Nekateri, ambiciozni, se preselijo v večje hiše. Avtor knjige se ob tem počuti bolj mirnega in zadovoljnega, ko si na poti na južni pol postavi bivak, da bi v njem prenočil.
4. NOTRANJA TIŠINA. Tišina kot koncept. Pojem. Najpomembnejša vrsta tišine je tista, ki je v nas. Izkušnjo tišine lahko doživimo sredi hrupa. Lahko med plavanjem v gorskem potoku, lahko ob letališki stezi. Izziv je ustaviti se v trenutku tišine, preden začnem jesti. To žrtvovanje, ko ne planem takoj na hrano, prinese zadovoljstvo. Pletenje, varjenje piva, cepljenje drv … je lahko meditativno dogajanje. Z ustvarjalnostjo nekaj ustvarim in sem na to delo osredotočen. Ob tem delu najdem notranji mir.
5. ZVOK NI SAMO ZVOK. Zvok, ki prihaja iz kitovih pljuč, in zvok sesalnika, sta skoraj na enaki frekvenci. A sta različna. Prvi je primaren, veličasten, drugi spominja na običajne, vsakdanje dolžnosti.
6. TIŠINA JE LAHKO DOLGOČASNA. Lahko je izključujoča, neprijetna, strašljiva, žalostna, osamljena. Lahko nam daje zavetje, ko smo sami v naravi ali pisarni. Izklopiti svet pomeni, da svet vidimo jasneje, se držimo začrtane poti in skušamo ljubiti življenje. Tišina je sama na sebi bogata, ekskluzivna, razkošna. Ključ, ki odklene mišljenje. Globlji način doživljanja sveta.
7. NELAGODJE MOLČANJA. Ko izpadem iz rutine in tiho sedim v sobi, brez opravkov, vznikne kaos. Možgani, ki dobro delujejo na avtopilotu, postanejo neuporabni. Pridejo skušnjave. Blaise Pascal: »… Spoznal sem, da je vzrok, da so ljudje nesrečni, en sam: da ne znajo mirno sedeti v svoji sobi.« Nemir je naše naravno stanje, je odziv, da iščemo dražljaje, ki našo pozornost usmerjajo proč od nas samih. Živimo v dobi hrupa, priložnosti za motnje so se povečale. Danes (2019) človek izgubi koncentracijo po osmih sekundah, v letu 2020 jo je v dvanajstih.

V prvem delu prispevka O tišini sredi hrupa sem povzela sedem poskusov odgovorov na vprašanja Kaj je tišina? Kje je? Zakaj je dandanes pomembnejša kot kdajkoli? Naslednjih sedem od triintridesetih sledi enkrat v prihodnosti.
Do takrat smo povabljeni, da iščemo svoje odgovore. Morda bodo podobni, morda ne, a v vsakem primeru bodo povsem posebni, ker bodo izšli iz lastne izkušnje. Lahko pa tišino tudi narišete ali naslikate, kot sem jo poskusila naslikati jaz.

s. Polonca Majcenovič

Želite, da vas obvestimo o novih prispevkih? Prijavite se!

Prijavite se na naša e-obvestila!

Od prejemanja se lahko kadarkoli odjavite.

Poiščite nas tudi na družabnih omrežjih:

Instagram
YouTube

Kategorija: duhovno
Oznake: duhovno
Prejšnji prispevek
In vrata so se zaprla
Naslednji prispevek
Otroci luči in dneva
Meni