Jezus je trikrat padel pod križem. Tudi mi padamo, včasih v nemoči, včasih zaradi greha … mojega, tvojega, našega. Premišljevanje križevega pota nam razodeva, da je milost tudi v padcih, za tistega, ki zanjo odpre srce. Odpreti srce pa pomeni priti pred Gospoda tak kot sem, brez mask in pretvarjanja. On je Resnica in le v svoji resničnosti lahko prejmemo polnost Njegove milosti.
Huje kot vsak udarec
mora zaboleti padec.
Ko zruši lastna me nemoč,
je hujše kot sovražnikov obroč.
Najraje bi prikril to šibkost,
naslikal drugo si resničnost.
Se delal, da je v tem pogum,
da je to želel moj lastni um.
Je s tem zapravljena priložnost,
da zbliža padec me s Teboj,
saj pod križ je padla Tvoja ubožnost,
da v padcih bil bi Ti z menoj.
Naj si priznam, ko bom obležal;
pod grehom ali nemočjo,
da bi pred milostjo ne bežal,
ki dal si jo v resničnost vso.
s. Ema Alič