Nekoč je bila sinoda v mojih očeh nek pravni organ znotraj Cerkve, ki razpravlja o določenih vprašanjih, danes pa jo vidim kot veliko Božje delo.
Narodni sinodalni povzetek se začne z besedami: »Božja Cerkev je poklicana v sinodo.« Beseda poklicanost nam je domača kot poklicanost v neki stan ali za neko poslanstvo (npr. za materinstvo, poučevanje, oznanjevanje …). Tudi lahko slišimo, da smo poklicani k svetosti. Pozabili pa smo na poklicanost k sinodi, k skupni hoji. Pa vendar je to nekaj, kar je v jedru krščanstva in je osnovna narava Cerkve.
Vsaka poklicanost v Cerkvi je stvar vere. Sprejmeš jo kot od Boga dano in z zavestjo, da On s poslanstvom, v katero si poklican, vedno daje tudi moč zanj. Tudi sinodo lahko sprejmemo le z vero. Če je nismo sprejeli tako, je sploh še nismo sprejeli. Govoriti o skupni hoji je več, kot govoriti o odgovornosti drug za drugega ali kot solidarnost do drugega. Cerkev ni skupina posameznikov, ki hodijo v pravo ali napačno smer. Biti Cerkev je eno telo in to je veliko več: »Če en ud trpi, trpé z njim vsi udje, in če je en ud v časti, se z njim veselé vsi udje.« (1 Kor 12,26) To je sinoda in to je Cerkev.
Narodni sinodalni povzetek v uvodu pravi, da smo se preko dosedanjega procesa »učili sinodalne miselnosti in konkretnih oblik sodelovanja«. Če smo spremenili le pičico v naši miselnosti in se naučili le majcene konkretne oblike sodelovanja, smo naredili veliko. Pred nami pa je pot naprej.
Vse bolj mi je jasno, da naj ne pričakujemo cilja sinode, kajti to je način, h kateremu smo povabljeni in ki naj se nikoli ne konča. Ta način pa ni človeški, ampak je Kristusov in je cerkven. Zato se ozirajmo na Kristusa in še naprej izrekajmo molitev, ki nam jo je dala Cerkev za to skupno hojo:
Pred Teboj smo, Sveti Duh,
ko smo zbrani v Tvojem imenu.
Samo ti nas vodi,
bodi doma v naših srcih;
pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
in kako naj hodimo po njej.
Šibki smo in grešni;
ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti
ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.
Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti
in se ne bomo oddaljili od poti resnice
in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo,
ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času,
v občestvu z Očetom in Sinom
na vekov veke.
Amen.
(Uradna molitev Katoliške Cerkve za sinodo o sinodalnosti)
Zapisala: s. Ema Alič