Kaj je resnica?
Od 6. do 8. marca 2020 smo sestre v Repnjah pripravile postno duhovno obnovo za mlade. Prišlo jih je enajst. Z navdušenjem in vso resnostjo so vstopali v evangeljske odlomke in iskali Resnico, ki jo je oznanjal Jezus. Zbrali smo se namreč pod naslovom Kaj je resnica? (Jn 18.38) To se je glasno spraševal Pilat, ko je imel pred seboj obsojenca (za katerega ni vedel, da je Bog) in to se sprašujemo verni, ko odkrivamo skrivnost Boga. Jezus nam je razodel Očeta, kakršen je v resnici. Je usmiljeni, ki sprejema vsakega, ki se po blodnji greha vrača v Njegovo naročje. Resnica je tudi, da včasih mislim, da sem blizu resnice ali celo, da sem blizu Boga, pa spoznam, da je še potrebno, da me prečiščuje Sveti Duh, ki resnico daje. Daje pa jo vernim združenim v občestvo Cerkve.
Dneve smo preživeli v sproščenem ozračju, z veliko pesmi, vse pa okronano z molitvijo in trenutki tišine. Večkrat smo premišljevali Sveto pismo, doživeli adoracijo. Zadnji dan smo romali k sveti maši v Vodice. Hodili smo v tišini, da smo se ob nekaj evangeljskih stavkih iz pasijona pripravljali na obhajanje skrivnosti evharistije.
In kaj bomo nesli s seboj? Mladim privoščim, da to, kar sem jaz. Še bolj trdno prepričanje, da je Bog dober, da spremlja vsakega in daje moč za ljubezen, v grehu pa odpuščanje. Pa tudi nove prijateljske vezi, ki so se spletale.
Še nekaj vtisov mladih:
Gašper: »Na tej duhovni obnovi smo se spraševali, kaj je resnica. Resnica je, da sem spoznal nekaj novih ljudi. Resnica je, da sem užival v pomivanju posode. Resnica je, da je bilo lepo preživeti vikend v tej skupini. Resnica je, da me je ta vikend duhovno obogatil. Resnica je, da se tam nisem pojavil po naključju. Resnica je, da on vodi vse naše poti. Resnica je, da skupaj ustvarjamo pravo umetnost. Resnica je, da včasih od blizu izgledamo kot “kaos”, a če pogledamo večjo sliko, smo čudovito delo Gospoda. Vse skupaj pa lahko povzamem v eno resnico. Resnica je, da je resnica veliko večja, kot sem si mislil pred duhovno obnovo. To resnico bom z veseljem odkrival še naprej in upam, da mi bo kdaj dano slutiti Resnico.«
Katja: »Za letošnjo postno obnovo v Repnjah sem še posebej hvaležna – za sestre, ki so nad nami skrbno bdele, za nove in stare prijatelje, in za nova doživetja in spoznanja. Najbolj mi bo ostalo v spominu, kako čudovito sliko smo skupaj naslikali, in kako smo si ob tem morali upati tvegati, se dopolnjevati, dajati prostor. Točno tako kot v življenju. Pa tudi film Koliba me je tako močno spodbudil, naj zaupam, naj se ne bojim, saj me ima Bog res rad, naj ob težkih trenutkih pogled uprem vanj. Doživela sem tudi to, kako pomembno in lepo je, če si osebna razmišljanja podelimo med sabo, čeprav mi je to ponavadi kar malo težko. S seboj pa sem odnesla tudi zavest, da bom takoj danes tudi že padla. Vendar ni s tem nič hudega, če se poberem in vse skrbi izročim Jezusu, tako da me ne bremenijo, jaz pa lahko svobodno živim naprej.«
Maja: »Na te duhovne vaje sem prišla kot na uverturo v letošnji postni čas, da bi se v sebi mogla umiriti, znova povezati z Njim in dobro pripraviti na Veliko noč. Skupaj s Pilatom sem Jezusa spraševala, kaj je resnica in jo iskala v sprehodu v naravi, premišljevanju Svetega pisma in petju. Jezus, ki zase pravi, da je On Resnica, se mi je dal na teh duhovnih vajah najbolj spoznati pri adoraciji in sveti maši. Odgovore na svoja vprašanja lahko najdemo, ko se bližamo sebi in svoji resničnosti. To pa je možno le, če se najprej približamo Njemu in ga spustimo v svoje življenje. Tako sem dobila odgovore na nekaj svojih vprašanj in moč za korake v življenju, ko grem z Njim po poti iskanja Resnice od ene do druge postaje križevega pota, pa vse do vstajenja.
s. Ema Alič in mladi
