»Povsod Boga,« na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, odmeva skoraj po vsaki slovenski cerkvi. Odmevalo je tudi po naših samostanih. Praznik Kristusa, Kralja vesoljstva je glavni praznik naše kongregacije. Lahko se spomnimo, kako je Kristus dal, da se je majhna skupinica sester, ki so začele svoje poslanstvo v Mariboru, razširila po prostranem svetu. Tako je želel. Želel pa je tudi, da bi predvsem srce vsake od nas bilo prepojeno z Njegovim vladanje.
V mojem srcu je posebej odmevalo: »Povsod Boga, naši mladini …« Kot šolskim sestram je bilo naše poslanstvo večinoma med otroki in mladimi. Načini pa zelo različni. V zgodovini je vsaka generacija sester na novo odkrivala, kako v srca mladih širiti Kristusovo kraljevanje. In tako je še danes. Pa se zdi, da same sebe presenečamo oz. Sveti Duh nas preseneča.
Leta 1935 je bil k imenu naše ustanove dodan še Kristus Kralj. Posvečene smo Njemu, da bi bil vodilo našega življenja in poslanstva. Zjutraj v prošnji: naj bo vse poslanstvo za to, da bi Kristus kraljeval v srcih, da bi bil On vodilo mladim rodovom. Naj vera daje »moč mladim naporom in vzgoji mladino za svete vzore.« Zvečer pa spraševanje vesti: »Kje v današnjem dnevu sem bila obdarjena od tebe, Kristus Kralj? Si bil danes moje vse? Kje v dnevu ti nisem dovolila, da kraljuješ?«
Njegovo kraljestvo je edini primeren vzor. Edino po njem bi smeli stremeti. Vendar pa vsaka generacija na novo prepušča vladarsko žezlo Kristusu. Vsaka na novo odkriva, kako izpolnjevati Njegova povelja. Pogosto prosim, da nam, ki smo sedaj na svetu, razsvetljuje oči, in da se Njegovo kraljevanje razgrne tudi v generacijah, ki pridejo za nami. Gospod, obujaj mladim duha služenja Tvojemu kraljestvu.
s. Ema Alič