Jn 20,1 Prvi dan tedna je Marija Magdalena zgodaj, ko je bila še tema, šla h grobu in videla, da je kamen od groba odvaljen.
Marija Magdalena, z ljubeznijo misliš na Križanega! S hitrim korakom zgodaj zjutraj hitiš h grobu, kjer je Jezus pokopan. Nihče te ne more ustaviti. V srcu nosiš mir; prevzela te je neizmerna in hvaležna ljubezen do Gospoda, ker je On plačal visoko ceno za odpuščanje naših grehov.
Ponižno in zaupno hodim s teboj, Marija Magdalena. Sprašujem se, kdo je zame On, ki je svoj hrbet nastavljal tistim, ki so ga bili. Kdo je ta, ki zame ni skrival svojega obraza pred sramotenjem in je vse moje krivde vzel nase?
Pred grobom stojim s teboj, Marija Magdalena. Že slišim besede iz tvojih ust: “Kamen od groba je odstranjen. Gospoda so vzeli iz groba in ne vem, kam so ga položili.”
Jn 20,3-6 Peter in oni drugi učenec sta se torej odpravila in šla h grobu. Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec prehitel Petra in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl na tleh povoje – vendar ni vstopil. Tedaj je prišel Simon Peter, ki je šel za njim, in je vstopil v grob.
Pojdimo skupaj to velikonočno jutro s Simonom Petrom in učencem, ki gaje Jezus ljubil, do Odrešenikovega groba. Sklonimo se v grob in videli bomo povoje in prtič. Da! Srečali se bomo z Vstalim Gospodom! Aleluja, aleluja …
s. Milena Zdešar