Sestre, ki delujemo v pastorali, smo imele svoje redno srečanje v soboto, 10. februarja, tokrat v Repnjah.
Srečanje smo začele z molitvijo ob Božji besedi. Sledila je podelitev, kako smo, in pogled na pastoralo v času od zadnjega srečanja. V dopoldanskem delu je bil z nami kapucin, p. Primož Kovač. Spregovoril nam je o bratskih/sestrinskih odnosih v pastorali. Poudaril je, da je prva in najpomembnejša pastorala to, kar mi živimo, naš odnos z Bogom in z brati/sestrami. V naših glavah je misel, da moramo biti vedno dosegljivi. Pomembno pa je znati reči “ne zmoremo več” in dati našemu notranjemu življenju svoj prostor. Naša dežela postaja misijonska dežela, zato moramo premisliti, kaj je res potrebno, da delamo. Potreba je predvsem po pričevanju in prebujanju hrepenenja po Bogu v ljudeh. Pomembno je, kdo sem, šele nato, kaj delam. Pastoralo moramo postavljati na prave temelje in ne se bati ljudem odpirati vrata.
Dopoldanski del srečanja smo sklenili s skupnim kosilom. Sledil je prosti čas, ki so ga nekatere izkoristile za obisk bolnih sester. Popoldanski del našega srečanja smo začele z dnevno molitveno uro. Sledil je pogovor o dopoldanski tematiki. Odprle smo tudi aktualne teme v naši pastorali.
Srečanje smo sklenile z refleksijo, kjer je bila predvsem poudarjena hvaležnost za dar sestrinstva, pomembnost našega odnosa z Bogom in skupnostjo. Obogatene in okrepljene smo se poslovile ter odšle vsaka v svojo skupnost.
s. Terezija Tomazin
s. Ema Alič