Za dobra dva meseca se nam je življenje zaradi koronavirusa obrnilo na glavo. Verjamem, da je prav vsakemu prineslo sitnosti in skrbi, a tudi nove izkušnje in priložnosti. To obdobje je nekaterim je prineslo več prostega časa, druge pa še bolj obremenilo. Sama sem se znašla v prvi skupini in se spraševala, kako olajšati verouk, da ne bi staršem in otrokom pomenil prevelikega bremena. V župnijah, kjer delujem, smo namreč z veroukom nadaljevali na daljavo. Nismo ga želeli opustiti, še posebej zato ker so družine v tem času, odrezane od zakramentov in župnijskih skupnosti, še bolj potrebovale oporo in spodbudo.
Ker učim večinoma nižje razrede osnovne šole, sem pomislila, da bo bilo staršem najbolj preprosto, če otrokom zavrtijo posnetek. Pripravila sem videe, podobne veroučni uri kot so jo otroci vajeni: nekaj petja, oznanilo, ponavljanje, molitev ali spodbuda k družinski molitvi ter navodila za domačo nalogo. Bila sem v dvomih, če bodo otroci zmogli toliko koncentracije (posnetki so bili dolgi med 15 in 20 minut) in če niso morda sedenja pred računalnikom naveličani že zaradi šolskih koronadejavnosti, zato sem ob prvem posnetku prosila starše za odmev na tak način kateheze. Prejela sem pozitivne odzive in spodbude: otroci so poslušali z zanimanjem, sodelovali pri petju, domačo nalogo napisali brez dodatnih spodbud. Posebej sem se razveselila tega, da si je v mnogih primerih posnetek ogledala vsa družina.
Prav odzivi staršev so me spodbudili, da sem pričela razmišljati o tem, da bi snemala javno dostopne videe. Čeprav vedno občudujem starše, kako znajo odgovarjati otrokom na vsa mogoče vprašanja, pa včasih začutim zadrego, ko pridejo na vrsto vprašanja o Bogu in veri. Marsikatera zagata mi je znana iz mojih prvih let poučevanja verouka, marsikatera tudi od sedaj, a čutim, da mi je zaradi izkušenj nekoliko lažje.
Tako je dozorela odločitev, da podelim nekaj teh izkušenj. Eden od sadov korona časa je torej to, da sedaj vsak teden ob petkih na YouTube kanal Šolski sester sv. Frančiška Kristusa Kralja objavlim videokatehezo za otroke in družine. Morda pa v kateri družini enkrat tedensko večerno risanko zamenjajo s tako katehezo. Posnetki, bodo dosegli svoj namen, če bo otokom ob posnetkih lepo in če preko take kateheze prežete s pesmijo prepoznajo Boga kot dobrega Očeta, staršem pa morda pomagajo oblikovati preproste, pa vendar jasne odgovore vere na vprašanja svojih malčkov.
s. Ema Alič, katehistinja v štirih Vipavskih župnijah