Vstal je Kristus, upanje moje

Odlomek iz Janezovega evangelija (Jn 20,1-9), ki ga beremo na veliko noč, je eden od dveh prizorov zgodnjega velikonočnega jutra. Povezuje ju lik Marije Magdalene. V prvem prizoru odkrije prazen grob, v drugem pa sreča vstalega Gospoda (Jn 20,11-18).

Kaj zvabi Marijo, da je gre navsezgodaj zjutraj k Jezusovemu grobu? Zvesta ljubezen, hrepenenje po Jezusu. Želi biti blizu svojemu Gospodu. Vidi, da je kamen odstranjen od groba. Steče k učencem in jim pove, da so Gospoda vzeli iz groba in ga položili drugam.
Peter in Janez stečeta h grobu. Čeprav je mlajši Janez hitrejši od Petra, pusti Petru, da prvi vstopi v grob. Učenca na tleh najdeta prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, in povoje, s katerimi je bilo povito njegovo telo. To pomeni, da je truplo izginilo, vendar brez povojev. Tisto, kar je truplo označevalo kot mrtvo, je ostalo v grobu.
O učencu, ki ga je Jezus ljubil, evangelij pravi, da »je videl in veroval«. A v naslednji vrstici sledi neko neskladje: »Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih.« Potem ko se prepričata, da v grobu ni Jezusa, gresta domov. Tam je središče njunega zanimanja, ne Jezus …

Po drugi strani pa Marija ne more brez Jezusa; mora ga dobiti, beremo v nadaljevanju Janezovega evangelija (ta evangeljski odlomek beremo pri maši na velikonočni torek).
Marija ostane ob grobu in joka. Kam naj gre? Biti mora tam, kjer misli, da je njen ljubljeni Gospod. Ko jo ogovori moški glas, ga ne prepozna. Šele ko jo pokliče po imenu, po tonu njegovega glasu prepozna svojega ljubljenega Jezusa. Polna veselja iz sebe spravi le eno besedo: »Rabbuni!« (Učitelj).
Jezus pa jo pooblasti, da oznani veselo novico: »Pojdi k mojim bratom in jim povej: ‘Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.’« Marija Magdalena je šla in učencem sporočila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal. (Jn 20,17-18)
Marija zopet odide na pot. Veselo vest, da je srečala Jezusa, ponese učencem.

Naj nas v teh velikonočnih praznikih na novo nagovori Marijina hrepeneča, iščoča ljubezen, da bomo tudi mi doživeli to, kar je doživela Marija: ON je resnično vstal! Srečal, srečala sem ga. On živi! O tem pripovedujemo vsem …

Blagoslovljeno veliko noč!

s. Mira Rožanc

Želite, da vas obvestimo o novih prispevkih? Prijavite se!

Prijavite se na naša e-obvestila!

Od prejemanja se lahko kadarkoli odjavite.

Poiščite nas tudi na družabnih omrežjih:

Instagram
YouTube

Kategorija: duhovno
Oznake: duhovno
Prejšnji prispevek
Blagoslovljen, ki prihajaš
Naslednji prispevek
Velikonočno voščilo