Čez vikend smo s skupino birmancev iz župnije Marijinega oznanjenja na Tromostovju obiskali šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja iz Repenj, kjer smo s sestro Emo imeli duhovni vikend. Spletli smo nova prijateljstva ter poglobili odnos z Bogom skozi molitev in tematske pogovore.
Prvi dan smo spoznali pravi pomen adventa, na katerega ljudje radi pozabimo. Med vsemi lučkami, jelkami in stojnicami, ki krasijo mesto v decembru, se redko kdo spomni, česa se veselimo. Adventni čas ni čas pričakovanja, ko bi se veselili sladkarij in božične zabave, temveč je čas, ko se pripravljamo na Jezusov prihod.
O adventu smo se pogovarjali tudi naslednji dan, ko smo v Cerkveno leto umestili še druga obdobja in praznike. Po kosilu bi morali izdelovati adventne venčke, kar nam je preprečil dež. Vseeno smo dobro izkoristili ta čas s filmom o sv. Frančišku in sv. Klari. Po filmu smo se o vsebini tudi pogovorili. Iz nekaj kratkih vprašanj o filmu se je razvil dolg in zanimiv pogovor o življenju frančiškanov in klaris. Izvedeli smo toliko novega, da je še naslednji dan pogovor občasno napeljal na kakšno zanimivost iz filma.
Zadnja tema, katero smo obravnavali, je bila o sv. Miklavžu. Izvedeli smo nekaj novih informacij iz njegovega življenja in se poglobili v dejstvo, da na god sv. Miklavža ni bistvo v obdarovanju, pač pa je v dobrodelnosti. Dobro delo, lepa beseda in prijazen pogled štejejo veliko več kot materialno darilo. Po tem, ko smo končali s temo, smo se tudi sami odločili za dobro delo in ustvarili Miklavževo igrico, ki smo jo povadili ter jo 5. decembra odigrali otrokom v naši domači župniji.
Pretekli vikend je še utrdil vez, ki jo imamo s prijatelji, in prav tako tisto, ki jo imamo z Bogom.
animatorka Tina Gutnik
s. Ema Alič