V evangeliju nekajkrat srečamo mesto, ko so ljudje navdušeni nad Jezusom in ga želijo postaviti za kralja, na primer ob pomnožitvi kruha. Množica si predstavlja kraljestvo in kraljevanje drugače kot Jezus, zato se Jezus umakne na samoten kraj in njegova pot gre proti Jeruzalemu in Golgoti. Božje kraljestvo je popolnoma drugačno od zemeljskih kraljestev.
V odlomku evangelija za nedeljo Kristusa Kralja (Jn 18,33-37) poslušamo pogovor med Pilatom in Jezusom. Jezus prizna, da je kralj, vendar ne tak, kot si ga predstavlja Pilat in množica. On ni prišel, da bi gospodoval nad ljudstvi, temveč da bi ljudi osvobodil sužnosti greha ter jih spravil z Bogom.
»Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Vsak, ki je iz resnice rojen, posluša moj glas« (Jn 18,37). Prišel je, da bi pričeval za resnico. In kaj je ‘resnica’? Vse Jezusovo življenje razodeva, da je Bog ljubezen. In to je resnica, za katero On pričuje z žrtvovanjem svojega življenja. Resnica je, da je Bog ljubezen (prim. 1 Jn 4,8.16). Jezus hoče vzpostaviti kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Kraljestvo ljubezni in resnice pa se nikoli ne uveljavi s silo, temveč spoštuje našo svobodo. Trka na vrata srca in razuma. In kamor sme vstopiti, prinese mir in veselje. Kdor je odprt za ljubezen, prisluhne Njegovemu pričevanju ter ga z vero sprejme in tako vstopi v Božje kraljestvo.
Stojimo pred izbiro: Za kom hočem hoditi? Za resnico ali lažjo? Za Bogom ali hudičem? Izbira Kristusa zagotavlja mir in veselje, ki ju lahko da samo On.
Prosimo: Pridi k nam tvoje kraljestvo. Gospod, ti kraljuj v naših srcih.
s. Terezija Tomazin