Luč v meni gori

33. nedelja med letom

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 13,24-32)

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: V tistih dneh, po tisti véliki stiski, bo sonce otemnelo in luna ne bo dajála svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majále. Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba. Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar postane njegova veja že mužévna in poganja liste, veste, da je poletje blizu. Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, védite, da je blizu, pred vrati. Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle. Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.«

Prvo berilo (Dan 12,1-3) in evangelij (Mr 13,24-32) današnje nedelje opisujeta konec sveta. Nihče ne ve, kdaj bo to, razen nebeškega Očeta. Ko premišljujem o tem, kar je Jezus povedal svojim učencem, tudi mene precej  prestraši. Svetlobe ne bo, zato moram zdaj v sebi prižgati luč in paziti, da nikoli ne ugasne.
Hvaležna sem staršem, da so prižgali to luč, ko so me dali krstiti in se potem trudili, da je gorela.
Hvala ti, Oče, da si nam dal Sina, ki je s svojo žrtvijo pregnal od nas strah, saj vemo, da bomo prišli tja, kjer je pripravljeno mesto za nas.

s. Ozana Gucić

Želite, da vas obvestimo o novih prispevkih? Prijavite se!

Prijavite se na naša e-obvestila!

Od prejemanja se lahko kadarkoli odjavite.

Poiščite nas tudi na družabnih omrežjih:

Instagram
YouTube

Kategorija: duhovno
Oznake: duhovno
Prejšnji prispevek
Zaupanje
Naslednji prispevek
Za kom hočem hoditi?
Meni