Božja beseda na 34. nedeljo med letom, praznik Kristusa Kralja vesoljstva
1. berilo 2 Sam 5,1-3 2. berilo Kol 1,12-20 Evangelij Lk 23,35-43
Na današnjo nedeljo gledamo Jezusa kot kralja. Ko pomislimo na kralja, se nam pred oči naslika podoba nekoga s krono, ki sedi na prestolu in vlada vsem, ki so pod njim. On ukazuje, vsi ga ubogajo. Če bi bilo to tako lahko, bi Jezusu ne bilo potrebno iti na križ.
A človeška sebičnost in samovolja sta pripeljala Jezusa na drugačen prestol – križ. Naš kralj sedi na prestolu, a šele po vstajenju, prej pa izbere križ. Tu se kaže prava ljubezen pravega kralja: v služenju, darovanju, izničenju.
»In govoril je: ‘Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!’« (Lk 23,42)
Razbojnik na križu je v Jezusu prepoznal pravega kralja in predvsem svojega odrešenika. Ni se bal prositi za usmiljenje. In Jezus ga je sprejel. Na videz je bilo potrebno zelo malo. Le mala prošnja je razbojnika pripeljala v nebesa.
A če iskreno pogledamo v svoje življenje, bomo videli, da je ta prošnja včasih tako daleč od nas. Preden pridemo do nje, iščemo rešitev v svoji samozadostnosti, napuhu, materialnih stvareh, drugih ljudeh, zabavah …
Razbojnik je bil tako zelo na dnu, da ni nikjer videl nobene druge bilke rešitve. In uprl je pogled v Jezusa. Sprašujem se, ali je bila to njegova vera, ko je videl kakšen Jezusov čudež? Ali mu je o Jezusu kdo povedal? Je bil v množici, ki je želela kamnati grešno ženo? Morda je bilo nekaj od tega res, a eno je gotovo: na križu je prepoznal Človeka in Boga, ki se je daroval. To njegovo dejanje mu je spregovorilo in v njem prebudilo nekaj Božjega.
Kako pa je z mano?
Ali v vsakem dnevu, dogodkih, ki se mi zgodijo, ljudeh, prepoznam Božjo sled?
Kam se zatekam, ko mi je najtežje?
Gospod, spomni se me, da jaz ne pozabim nate!
s. Mirjam Černigoj
Pixaby: Gerd Altmann, Gordon Johnson