Zakaj trošite za to, kar ne nasiti?

Utrinki ob Božji besedi 18. nedelje med letom

Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 55,1-3)
To govorí Gospod: »O vsi, ki ste žejni, pridite k vodi, in vi, ki nimate denarja, pridite, kupíte in jejte! Pridite, kupíte brez denarja, brez plačila vzemite vino in mleko! Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh, in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti? Poslušajte, poslušajte me in jejte dobro, naj uživa v sočni jedi vaša duša. Nagnite svoje uho in pridite k meni, poslušajte in bo živela vaša duša. Vcépil vam bom večno zavezo, Davidove dobrote, ki so zanesljive.«

~ ~ ~

Čemu te iščem?
Zato, ker mi je pri tebi prijetno?
Te iščem zaradi Tebe samega,
zato, ker si Ti Ti?
Ker si Bog,
vreden vse pozornosti, iskanja,
hrepenenja?
Čemu Te iščem?

Te sploh iščem?

Zakaj trošite … za to, kar ne nasiti?  Iz 55, 2

Zakaj trošim denar za to, kar ni kruh,
in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti? Iz 55,2
Moje solze so zaradi stvari,
stvari, ki niso Ti.
Zaradi stvari, ki ne morejo nasititi.
Naj spregledam Gospod,
naj trošim svojo moč,
svoje zanimanje,
svoje znanje,
vse kar sem
naj trošim edino le Zate, Jezus.
Naj bo moja edina žalost
le žalost, ker (Te) ne ljubim dovolj.

O vsi, ki ste žejni, pridite …
pridite k meni, … in bo živela vaša duša. Iz 55,1-3

Prihajam k Tebi,
prihajam z velikim hrepenenjem.
Pri Tebi ne bom lačna bližine,
ne pripadnosti in miline,
pozornosti, potrpežljivosti,
ne dobrote in ljubeznivosti,
in ne ljubezni.
Ti nasičuješ moje srce
s svojim Telesom,
s seboj samim.
Hvala, Jezus,
za kruh življenja!

~ ~ ~

Poslušam, poslušam Te
in jem dobro,
moja duša uživa v sočni jedi.
Nagnem svoje uho,
prihajam k Tebi,
poslušam in v obilju živi moja duša. Iz 55,2-3
Ko sem žejna,
pridem k vodi, Iz 55,1
z veseljem zajemam iz studencev odrešenja. Iz 12,3
Pridem, zajemam,
prejmem brez denarja,
brez plačila
obilje milosti. Iz 55,1
Kako naj povrnem, Gospod,
vse dobro, kar si mi storil?
Klicala bom Tvoje ime.
Spolnila bom svoje obljube.
Darovala Ti bom hvalno daritev,
klicala bom Tvoje ime, Gospod. Ps 116,12-13.17

~ ~ ~

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 14,13-21)
Tisti čas je Jezus slišal za smrt Janeza Krstnika in se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. Množice pa so to izvedele in šle iz mest peš za njim. Ko se je izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu in ozdravil je njihove bolnike.
Ko se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpústi množice, da gredo v vasi in si kupijo hrano.« Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!« Rekli so mu: »Tukaj imamo samo pet hlebov in dve ribi.« Dejal jim je: »Prinesite mi jih sem!« In vêlel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslôvil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar. Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok.

~ ~ ~

Jezus … se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. Mt 14,13

Ko sem v zgodnjem jutru
v molku pred Teboj,
nasičuješ mojo dušo
s svojim mirom, polnostjo,
s svojo bližino …
Dobro je, Gospod,
da sem tu pred Teboj
in Ti smem služiti.

Množice pa so to izvedele in šle iz mest peš za njim. Mt 14,13
Jezus,
Če sem s Teboj,
če sem potopljena vate,
zedinjena s Teboj,
se za Teboj odpravijo množice
in moreš jim spregovoriti preko mojih besed,
mojih pogledov, nasmehov,
dotikaš se jih preko mojih rok –
če sem s Teboj eno.
Naj bom v Tebi in Ti v meni,
potem bo lahko kdo slišal za Tebe
in se Ti približal.

Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti! Mt 14,16

Ti Gospod me prežari,
Ti me prevzemi,
da bom polna Tebe,
da bodo ljudje ob meni
začutili Tebe,
doživeli Tebe,
Tvojo ljubezen,
Tvojo dobrotno besedo,
Tvoj blag pogled.
Naj z vsem kar sem
kažem na Te,
vodim k Tebi.
Naj vsak, ki bo z menoj v stiku
zagori v ljubezni do Tebe.
Naj bom dobra sončna celica,
ki se napaja pri Tebi,
izžareva Tebe.
Naj mislim na Te,
naj govorim o Tebi,
naj delam Zate.
Hočem Te ljubiti
z vsem srcem,
vso dušo,
vsem mišljenjem,
z vso strastjo.

~ ~ ~

Gospod,
Tvoja ljubezen je neizmerna.
Neprimerljivo bolj kot jaz
želiš dobro temu človeku.
Želiš (za)živeti v njem,
mu spregovoriti na srce.
Gospod, naj mu srce zalije
Tvoja ljubezen,
tvoja noro velika ljubezen.
Tu sem Gospod,
uporabi me,
da ga boš ljubil po meni.
Nauči me nore ljubezni,
ponižne ljubezni,
Tvoje ljubezni.
S Teboj ni nič nemogoče.
Amen.

s. Aleša Stritar

Kategorija: duhovno
Oznake: duhovno
Prejšnji prispevek
Porcijunkula
Naslednji prispevek
Jezus je takoj iztegnil roko
Meni