60 minut na uro

Novo leto je tu. Tako kot lani. In predlani.
Čas obračunov in popisa statističnih števcev – s sledečo primerjalno analizo.

Pa poglejmo: pri nas povprečna življenjska doba znaša okrog 80 let.
Če ste nekje pri svojih 50-ih in ste povprečen državljan, vas torej čaka še kakšnih 10.960 dni. Če ste krepki in jih dočakate 90, bo to naneslo približno 14.600 dni.
10 let prinese oz. odvzame približno 3.650 dni – s tem lahko ocenite svojo zgornjo mejo.

Kdor bo vztrajal do konca, bo rešen. (Mt 10,22)

Kar je bilo predvčerajšnjim jutri, je danes že včeraj.
Sedanjost je izmuzljiva reč. Neskončna, pa hkrati hipna. Že v naslednjem trenutku se pomakne v preteklost.
Kaj je torej to, čemur rečemo ’zdaj’? Kakšno razsežnost naj mu pripišemo?

Minevanje časa? Večno vračanje v izhodišče? Premik v neskončnosti ali korak bliže koncu?

’’Kajti kaj je čas? … Če me nihče ne vpraša, vem; če pa ga hočem na vprašanje razložiti, ne vem’’ – tako sv. Avguštin*.

In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila. (Jn 8,32)

Kje si, človek? Si navzoč v tem, kar si?

Škoda bi bilo, ko bi bila vsa tvoja sedanjost zasuta s preteklim ali prihodnjim. Tako človek obsedi in zamrzne v času.
Naj zajame zrak, naj živi – naj se zgodi.
V tem pretočnem, zveznem prehajanju se nameni in sile zgoščujejo v odločitvah ter vzbrstijo v dejanjih.
Sedanjost je tista nit, ki jo držiš, ki jo lahko potegneš sem ali tja, levo ali desno.

Izvleci svojo bitnost iz močvirja iluzij, predrami jo iz opojnosti, dopusti, da spregleda.

Kje si?

Bodi mi utrjena skala, h kateri lahko vedno pridem. Odločil si, da me boš odrešil, zakaj ti si moja skala in moja trdnjava. (Ps 71,3)

10.960 dni. Strašljiva številka?

Kaj pa takole: 10.960 dejanj dobrote. 10.960 molitev. 10.960 nepotrebnih besed, zadržanih zase. 10.960 razumevajočih pogledov na bližnjega. 10.960 daritev.

Tako bo hipna neskončnost trenutka vtkana v večno zamisel.

Zakaj on je naš Bog, mi ljudstvo njegove paše, čreda njegove roke. Ko bi danes poslušali njegov glas! (Ps 95,7)

Ves čas je danes.
In vendar je danes samo eden …

Pa srečno.

s. Zala Vrabec

*Avguštin. (2003). Izpovedi. Celje: Mohorjeva družba; 14. poglavje 11. knjige

 

Želite, da vas obvestimo o novih prispevkih? Prijavite se!

Prijavite se na naša e-obvestila!

Od prejemanja se lahko kadarkoli odjavite.

Poiščite nas tudi na družabnih omrežjih:

Instagram
YouTube

Kategorija: duhovno
Oznake: duhovno
Prejšnji prispevek
Naj dvigne roko tisti, ki je iz idealne družine!
Naslednji prispevek
Razglašeni
Meni