29. nedelja med letom
1. berilo: 2 Mz 17,8-13:
Aron in Hur pa sta mu podpirala roke, eden na eni, drugi na drugi strani. Tako so njegove roke ostale trdne vse do sončnega zahoda.
V odlomku vidimo Mojzesa, kako z molitvijo spremlja nečaka Jozueta pri boju z Amalekom. Ko ima roke kvišku in goreče moli, zmagujejo Izraelci, ko jih povesi, zmaguje nasprotnik.
To je lepa podoba mojega življenja. Ko sem povezana z Bogom, umirjena v Njem, mi zunanji »viharji« (beri: preizkušnje) ne morejo škodovati. Ko pa dvomim v Božjo pomoč in bližino, gre marsikaj narobe.
Ker je boj trajal dolgo, so Mojzesu pohajale moči. Včasih preizkušnja ne preneha tako hitro in podvomimo v Božjo bližino. Tudi v tem nam je Mojzesova zgodba v pomoč. V tej molitvi ni bil sam, podpirala sta ga Aron in Hur.
Kako dragocena pomoč! Ko mi je najteže in se zdi, da se ne morem »izkopati« iz žalosti in težav, se lahko obrnem na tiste ljudi, za katere vem, da bodo znali v pravem trenutku izreči pravo besedo in me podpreti tudi z molitvijo.
2. berilo: 2 Tim 3,14-4,2
Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo.
Po Pismu, Božji besedi mi Bog govori. Verjamem to?
To se vidi v mojem vsakdanjem življenju, v delih.
Evangelij: Lk 18,1-8
V evangeliju Jezus prikaže nadležno vdovo kot zgled vztrajne molitve in prošnje. Na koncu pa preseneti Jezusovo vprašanje: »Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?«
Vprašanje me pretrese. Ker pri Bogu ni časa, si lahko mislim, da je Jezus že tedaj videl sedanji trenutek, ko ga ne bomo več prosili, ko ne bo le tujec, ampak se ne bomo niti zmenili zanj.
Ali ga res ne potrebujemo več?
Kam gremo, če Jezus ni več naš kompas?
Psalmist v psalmu 121 pravi: Moja pomoč prihaja od Gospoda. Pa še kako prav ima!
s. Mirjam Černigoj
Pixabay