V prvem berilu Bog po preroku Amosu nagovarja goljufe, da ne bo pozabil nobenega njihovih dejanj (Am 8,4-7). Kakšna pa so moja dejanja, tudi če so narejena na skrivnem?
V Psalmu 113 pa slišimo hvalnico Bogu, ki dviga slabotnega, tistega, ki se zdi v očeh sveta zadnji in preziran. V očeh Boga pa je velik. Božja logika je drugačna od človeške.
V drugem berilu Pavel v prvem pismu Timoteju (1 Tim 2,1-8) svojega učenca spodbuja, naj moli za vse, predvsem pa »za kralje in za vse oblastnike, da bomo lahko živeli v vsej pobožnosti in vsem dostojanstvu, mirno in tiho. To je namreč dobro in po volji Bogu, našemu odrešeniku, ki hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice. Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, on, ki je sam sebe dal v odkupnino za vse, v pričevanje ob svojem času.«
Kako je to šele pomembno danes, ko se vedno bolj razslojujemo in se razlike med nami povečujejo. Gospod Jezus je tisti, ki nam daje pravo dostojanstvo Božjih otrok in svobodo za pravo služenje!
V evangeliju po Luku (Lk 16,1-13) Jezus pohvali krivičnega oskrbnika, ker je zmanjšal dolg in bil dobro sprejet pri ljudeh. Graja celo otroke luči – kristjane, ki tega ne znajo ali ne zmorejo.
Sprašujem se:
Zakaj tako težko odpuščamo ljudem?
Zakaj ne znamo biti bratje in sestre med seboj?
Zakaj najprej gledamo le na svojo korist in ne najprej na bratovo?
Zakaj nas je takoj strah zase, če kdo izreče kritiko ali nestrinjanje?
Zakaj …
Jezus jasno pove, da ne moremo služiti dvema gospodarjema!
Kdo je torej moj gospodar?
Tisti z Veliko začetnico, ki včasih tudi zahteva radikalno odpoved ali tisti z malo, ki je lahko moj ugled, denar, trebuh, fotelj, izgovor…
Če priznam, da sem slabotna v prizadevanju za pravo odločitev, ki jo sicer poznam, me lahko Gospod dvigne in postavi na pravo mesto.
s. Mirjam Černigoj
Pixabay