Tretja nedelja med letom, 23. januarja 2022
Evangelij: Pismo se izpolnjuje na Jezusu (Lk 1,1-4;4,14-21)
Jezus ima trideset let. Začne javno delovati in njegovo učenje pritegne množice. Glas o njem se je razširil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in vsi so ga slavili. (Lk 4,14)
Prišel je v Nazaret, kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi šel v shodnico. (Lk 4,16)
V Nazaretu gre v soboto v shodnico. Torej k molitvam in poslušanju Božje besede. Kot pravi Jud izpolnjuje svoje verske dolžnosti. – V duhu gledam Jezusa, ko na soboto gre od doma, vstopi v shodnico in sede na svoj prostor. Skupaj z drugimi prepeva psalme, posluša rabinovo pridigo, moli obredne molitve.
Evangelist Luka opiše podroben potek obreda.
Nato Jezus vstane in stopi k bralnemu pultu, da bi bral. Podali so mu zvitek preroka Izaija. (Lk 4,17) Odvije zvitek in najde odlomek iz 61. poglavja Izaijeve knjige (v. 1-2a) – najbrž ne po naključju. Bere: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, naj oznanim jetnikom prostost in slepim, da spregledajo, da zatirane pustim na svobodo, da oznanim leto Gospodove milosti.« (Lk 4,18) To Izaijevo prerokbo Jezus lahko bere v prvi osebi in jo obrne nase ter ob koncu branja po krajši tišini, polni pričakovanja, reče: »Danes se je to pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« (Lk 4,21) On, na katerega se te preroške besede nanašajo, je osebno navzoč. Poln Svetega Duha prihaja oznanjat rešitev vsem, posebno še ubogim, malim in ponižnim.
Prvo berilo današnje nedelje iz Nehemijeve knjige pa govori o Božji besedi – o slovesni razglasitvi Božje postave v Jeruzalemu, potem ko so se Judje vrnili iz babilonske sužnosti (Neh 8,2-4.5-6.8-10).
Danes obhajamo tudi nedeljo Božje besede. Dan, posvečen Svetemu pismu, nas spodbuja, da bi postali bolj domači z njim. Božja beseda je bila zapisana zato, da bi jo brali, premišljevali, jo ohranjali v srcu, ob njej molili in dopuščali, da ta živa in učinkovita Beseda vstopa v nas. Predvsem pa, da bi oblikovala naše življenje.
Da Božja beseda more spremeniti naše življenje, sem doživela pred mnogimi leti. Nekaj mesecev sem že delala v pisarni, a sem si svoje življenje predstavljala drugje – pri delu z otroki. Dalj časa sem se v sebi upirala, da bi sprejela to službo … Na veliki četrtek pa me je nagovorila pridiga nadškofa Šuštarja pri krizmeni maši in njegova razlaga tega evangeljskega odlomka. Ob njegovih besedah mi je Gospod podaril spoznanje, da me on pošilja na delo, da ne grem iz lastne pobude, ne zato, da uresničim svoje načrte, temveč njegove. In bila sem ozdravljena »svojih« predstav, kaj želim delati, v duši se je naselil nepopisen mir, postala sem svobodna, z vsem srcem sem sprejela svoje poslanstvo. To je bilo pravo spreobrnjenje, milostni trenutek, za katerega sem neizmerno hvaležna. Odlomek Lk 4,18 je Božja beseda mojega spreobrnjenja.
Vsem nam želim, da bi vedno globlje doživljali, kar pravi odpev današnjega psalma med berili (Ps 19), da so Gospodove »besede duh in življenje«.
s. Mira Rožanc
foto: s. Polonca Majcenovič