Duhovne vaje v vsakdanjem življenju malo drugače
Počitnice so se končale. Bomo res kmalu vsi (študente še malo počakajmo) ujetniki sivega vsakdana? Preberite ta sestavek, pa se mu morda ne boste pustili ujeti.
Za hip bi skupaj z vami pogledala v dogajanje pred slabim mesecem. Takrat sem dneve preživljala z najstniki na duhovnih vajah (če niste zasledili, pa preberite sedaj). Osnovno vodilo nam je bila preprostost življenja: čim manj tehnologije (predvsem brez telefonov, filmov, posnete glasbe …) in čim več tega, kar pripravimo sami. Izognili smo se tudi »kupljenim« družabnim igram in prigrizkom. Namesto tega smo se več pogovarjali, peli, družili, prevzela nas je doma izdelana družabna igra … Skratka preprostost življenja.
In kaj ima pri vsem tem vsakdan? Duhovne vsebine so temeljile prav na njem. In neverjetno, koliko spodbud za poglobljeno duhovno življenje smo našli v naravi in vsakdanjih gospodinjskih dejavnostih. Podelim z vami te spodude, kajti one so najlepše orožje za boj proti sivini vsakdana. Vse nas lahko nagovori, če imamo odprte oči.
A pojdimo malo po malo. Ustavimo se danes ob kvašenem testu.
Kvašeno testo
Pečem kruh ali buhteljne, morda krofe ali potico. Sploh ni pomembno. Ob tem ko pripravljam testo, se lahko čudim majhni količini kvasa, ki je v testu napravila revolucijo. Prebujam vero in zaupanje, da Bog lahko s svojo milostjo (ki je pogosto skrita in neopazna kakor kvas v testu) preobrazi življenje: moje, tvoje, njegovo. Življenje mojega otroka, ki ga ne razumem v njegovih najstniških frustracijah ali nezadovoljne sosede, s katero ne uspeva najti usklajenega koraka. Vse to lahko prekvasi nevidna Božja milost.
Testo morda dobro vzhaja ali pa nekaj ni v redu. Medtem ko razmišljam o pogojih, ki jih je imelo (ali je bila temperatura prava in še kaj), pa se spomnim znamenitega stavka: »Milost podpira naravo.« (lat. Gratia supponit naturam.) Kakšne pogoje jaz ustvarjam s svojimi odločitvami, da bi kvas (to je milosti, ki jo Bog daje mojemu življenju) imel idealne pogoje za delovanje?
Bog se ne vsiljuje. Če se zaprem pred njim, pač ne pride. Če mu ne dam priložnosti, časa za srečanje, se najbrž ne bova srečala. Ali ima Božja milost priložnost, da me prekvasi? Premislim, če me morda Bog vabi še kam drugam, bolj na globoko? Je čas za nekaj novega?
In tukaj je še sol. Kako neokusno bi bilo testo brez nje, a če prehitro pride blizu kvasa, mu bo vzela vso njegovo moč. Je kakšna stvar, ki mi jemlje moč? Zato ker ni ob pravem času na pravem mestu?
Naj bo zaenkrat dovolj. V nadaljevanju se bomo ustavili še ob vlečenem testu. Krhko testo nas bo pripeljalo do skrušenosti. A na koncu se nam bodo oči ustavile na nečem zares lepem. Vabljeni k branju tudi v prihodnje.
2. del: Ko nas Bog raztegne
s. Ema Alič